<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=69617"><dc:title>Bioindikacija onesnaženosti ozračja v gozdovih z epifitskimi lišaji</dc:title><dc:creator>Batič,	Franc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kralj,	Anton	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>propadanje gozdov</dc:subject><dc:subject>onesnaženje zraka</dc:subject><dc:subject>bioindikacija</dc:subject><dc:subject>epifitski lišaji</dc:subject><dc:description>Prispevek podaja pregled uporabe različnih metod bioindikacije onesnaženosti gozdov v Sloveniji s poudarkom na spremljanju onesnaženosti zraka v gozdu z epifitskimi lišaji. Podrobneje so prikazani rezultati popisa epifitskih lišajev pri popisu propadanja gozdov 1991 in delno primerjava popisov v letih 1993 in 1994. Popis propadanja iz leta 1991 je zadnji, obsežnejši popis propadanja na mreži 4 x 4 km, medtem ko so vsakoletni popisi, tudi l. 1993 in 1994 le na mreži 16 x 16 km. Metoda popisa epifitskih lišajev temelji na popisu pokrovnosti in pogostnosti steljk skorjastih, listastih in grmičastih lišajev na šestih najbolj primernih drevesih na mestu popisa propadanja gozdov. Na podlagi ocene številčnosti in pokrovnosti lišajskih steljk je izračunan indeks atmosferske čistoče, posebej za dnišča debel, debla v prsni višini in krošnje. Izračuni indeksa so prikazani za popisne ploskve kot celoto 'in posebej za smreko, bukev, hrast in jelko. Visoke vrednosti indeksa (razpon 0-54 za celo drevo, 0-18 za opazovanja po stratumih) kažejo bogato lišajsko obrast in čist zrak, medtem ko majhne vrednosti indeksa pomenijo revno lišajsko obrast in domnevno onesnažen zrak. Vrednosti indeksa atmosferske čistoče kažejo na veliko onesnaženje zraka, še posebej v okolici večjih znanih emisijskih virov, pa tudi ponekod, koder ni lokalnih onesnaževalcev zraka. Vrednosti indeksa so po pričakovanju najnižje v krošnjah, pri drevesnih vrstah, pa je lišajska vegetacija najrevnejša na bukvi. To kaže na vpliv kislih odložin v padavinah, ki pa se ne pojavlja le v z žveplovimi spojinami močno onesnaženi osrednji in severovzhodni Sloveniji, ampak tudi v s padavinami bogatih predelih zahodne Slovenije, kjer takšnega stanja glede na domače vire onesnaženja ozračja ne bi pričakovali. Rezultati popisov lišajev so pokazali, da so epifitski lišaji tudi v gozdovih dobri kazalci onesnaženja zraka. Ta preprosta metoda kartiranja lišajev daje dobre rezultate in je primerna za velikopovršinska kartiranja, kadar ni dovolj časa in sredstev za kartiranje lišajskih vrst. 

</dc:description><dc:date>1995</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:33:08</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>69617</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
