<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=69610"><dc:title>Vpliv onesnaževanja ozračja na genetsko strukturo bukovih populacij v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Brus,	Robert	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>bukev</dc:subject><dc:subject>zrak</dc:subject><dc:subject>onesnaževanje</dc:subject><dc:subject>izoencimi</dc:subject><dc:subject>genetska struktura</dc:subject><dc:subject>genetska variabilnost</dc:subject><dc:subject>genetska raznolikost</dc:subject><dc:subject>genetska diferenciacija</dc:subject><dc:description>Raziskava je zajela osemnajst populacij bukve (Fagus sylvatica L.), dvanajst iz relativno čistih in šest iz onesnaženih naravnih gozdnih sestojev. Šest populacij, od tega tri čiste in tri onesnažene, je bilo mladih. Analizirali smo naslednjih dvanajst izoencimskih lokusov: GOT-8, IDH-A, LAP-A, MDH-A, MDH-8, MDH-C, MNR, PX-A, PX-B, PGM, PGl-8 in SKDH. Na lokusih LAP-A in IDH-A smo odkrili značilne razlike med alelnimi frekvencami skupine čistih in skupine onesnaženih populacij. Genetske distance med starševsko populacijo in njenim potomstvom so na onesnaženi ploskvi v vseh primerih večje kot na čisti. Onesnaževanje je najverjetneje povzročilo bistveno spremembo alelnih frekvenc, kar se kaže tudi v dejstvu, da so genetske distance največje, kadar primerjamo onesnažene populacije s čistimi ali kadar primerjamo onesnažene populacije med seboj. Nekatera dejstva nakazujejo selekcijo proti določenim alelom, toda nedvoumnih dokazov 
selekcije raziskava ni odkrila. </dc:description><dc:date>1996</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:33:02</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>69610</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
