Didaktični pristop pri pouku književnosti za učenca priseljenca v tretjem razredu osnovne šoleŠtimpfel, Andrejka (Avtor) Saksida, Igor (Mentor) notranja diferenciacijaindividualizacijapersonalizacijamotivacijapoustvarjanje»Če ne bomo brali, nas bo pobralo« (Pavček, 2001) je na naslovnici programskega zvezka 29. slovenskega knjižnega sejma zapisana misel slovenskega pesnika Toneta Pavčka. Branje v osnovni šoli je ključnega pomena tudi za učence priseljence, katerih materni jezik ni slovenščina, in se v naših šolah s slovenskim jezikom pogosto srečajo prvič. V slovensko osnovno šolo je po podatkih, pridobljenih z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (osebna komunikacija, 17. 6. 2014), vključenih največ učencev iz držav, nastalih iz nekdanje jugoslovanske države (Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Kosovo, Makedonija, Srbija in Črna gora). Podatke pridobijo na podlagi zahtev šol za odobritev ur dodatne strokovne pomoči pri učenju slovenščine za učence priseljence iz drugih držav. Tako lahko vodijo okvirno evidenco števila vključenih učencev priseljencev v naše šole. Podatki iz šolskega leta 2013/14 kažejo, da jih največ prihaja iz Bosne in Hercegovine (309), sledi Kosovo (270), nato Makedonija (91), sledijo evropske države (52) in v manjšem obsegu še ostale države. Učitelji, zajeti v raziskavo, so povedali, da imajo največ težav ravno z albansko govorečimi otroki (prim. Vižintin, 2013a), zato imajo v slovenskih osnovnih šolah od leta 1996 dalje vsi učenci priseljenci pravico do učenja maternega jezika in kulture v okviru zmožnosti posamezne šole ter od leta 2007 pravico do opravljanja tečaja slovenščine (prim. Vižintin, 2010). Moj raziskovalni namen je bil izdelati in preizkusiti didaktični pristop, individualno delo v slovenskem jeziku, s katerim bo učitelj pomagal učencu priseljencu pri napredovanju na področju razumevanja jezika pri pouku književnosti. Z didaktičnim pristopom bo učitelj pri učencu priseljencu razvijal motivacijo za branje/poslušanje, razumevanje prebranega/slišanega ter interes za poustvarjanje književnega besedila. Poleg tega sem želela z intenzivnim individualnim delom vplivati na učenčev napredek z vidika zanimanja za branje književnih besedil v slovenskem jeziku. V raziskovalnem delu sem izvedla študijo primera. Uporabila sem kvalitativni pristop in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Za študijo primera sem si izbrala učenca, ki obiskuje 3. razred osnovne šole, ima status priseljenca ter prihaja iz države Kosovo. S skrbno načrtovanim individualnim delom sem želela pri učencu spodbuditi motivacijo za branje in poslušanje besedil v slovenskem jeziku, razumevanje prebranega/slišanega ter pozitivno vplivati na njegov interes za poustvarjanje književnega besedila v slovenskem jeziku. S študijo primera sem obdelala pridobljene podatke tako, da sem ključne pojme kodirala in jim določila pripadajoče izjave z dokazi. Ugotovila sem, da je izdelan in preizkušen didaktični pristop (individualno delo) pozitivno vplival na učenčevo motivacijo za branje/poslušanje književnih besedil v slovenskem jeziku, da je učenec po intenzivnem individualnem delu, ki je trajalo dva meseca, v večini razumel prebrano ali slišano besedilo ter da se je pri učencu povečal interes za poustvarjanje književnega besedila v slovenščini. Po obdobju skupnega branja je učenec najbolj napredoval na področju zanimanja za branje književnih besedil v slovenskem jeziku. Dokaz za napredek so predvsem njegove izjave (da rad bere, da nima strahu pred branjem itd.), izpolnjen vprašalnik o branju ter samostojno poseganje po književnih besedilih.[A. Štimpfel]20152015-07-10 21:22:08Magistrsko delo/naloga69260sl