<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=69259"><dc:title>Besedila prekmurskih učencev 4. razreda iz eno- in dvojezične osnovne šole</dc:title><dc:creator>Brodar,	Leona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bešter,	Marja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sporazumevalna zmožnost</dc:subject><dc:subject>pripovedovalno besedilo</dc:subject><dc:subject>doživljajski spis</dc:subject><dc:subject>dvojezično šolstvo</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V magistrskem delu smo ugotavljali razlike v tvorjenju pripovedovalnega besedila (doživljajskega spisa) v slovenščini, in sicer med prekmurskimi učenci iz eno- in dvojezične osnovne šole (v slednji med učenci, ki so glede na prvi/materni jezik Slovenci ali Madžari). V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Prevladoval je kvalitativni raziskovalni pristop, kombinirali pa smo ga s kvantitativnim (anketni vprašalnik). Način vzorčenja je bil neslučajnostni, namenski. 
Na podlagi izdelanih meril smo analizirali 46 pripovedovalnih besedil (doživljajskih spisov) učencev 4. razreda prekmurskih osnovnih šol, starih 9 ali 10 let, in ugotovili, da obstajajo razlike v njihovi kakovosti glede na to, ali jih tvorijo učenci, katerih prvi jezik je slovenski in obiskujejo enojezično OŠ, ali učenci iz dvojezične OŠ, katerih prvi jezik je slovenski ali madžarski. Ugotovili smo tudi, da so učenci iz enojezične OŠ pisali v povprečju daljša in skladenjsko zahtevnejša besedila kot učenci iz dvojezične OŠ. V magistrskem delu so predstavljene tudi tipične napake v besedilih obeh skupin učencev.</dc:description><dc:publisher>[L. Brodar]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:22:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>69259</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
