<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=69254"><dc:title>Lutka in socialni odnosi v vrtcu</dc:title><dc:creator>Korošec,	Helena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batistič-Zorec,	Marcela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogrinc,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialno vedenje</dc:subject><dc:subject>lutkovno-gledališke dejavnosti</dc:subject><dc:subject>socialni razvoj</dc:subject><dc:subject>igra</dc:subject><dc:subject>vzgoja z umetnostjo</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Področje raziskovanja doktorske disertacije je proučevanje igre z lutko pri izvajanju dnevnih dejavnosti v vrtcu in njenega vpliva na socialno vedenje otrok v oddelku. Zanimalo nas je, kakšna je praksa vzgojiteljev pri izvajanju lutkovno-gledaliških dejavnosti v vrtcu in koliko se pri načrtovanju ter izvajanju teh dejavnosti upošteva procesno-razvojni pristop, ki temelji na načelih ustvarjalne drame. Gledališke dejavnosti so družbena oz. socialna oblika umetnosti, v kateri otroci ne morejo sodelovati brez povezovanja, dogovarjanja in komuniciranja z drugimi. Ker je uspešno sodelovanje v lutkovno-gledaliških dejavnostih odvisno prav od obvladanja teh spretnosti, je gledališče lahko izjemno polje za razvoj otrokovih sposobnosti in kompetenc. 
V teoretičnem delu obravnavamo socialni razvoj v zgodnjem otroštvu in pomen socialne kompetentnosti za uspešno vključevanje v okolje. Otrokovo igro z lutko smo proučili v okviru simbolne igre v drugem poglavju, v katerem smo predstavili tudi ustvarjalno igranje vlog, sociodramsko igro in igro pretvarjanja. Naslednje poglavje je posvečeno vzgoji z umetnostjo in skozi umetnost, ki je uspešna metoda učenja in poučevanja na vseh področjih kurikuluma. S primerjalno analizo pristopov in metod gledališke pedagogike, v okviru katere smo se poglobljeno posvetili interakciji in ustvarjanju z lutko, smo utemeljili pomen lutkovne umetnosti za kakovostno vzgojo in izobraževanje.
V empiričnem delu smo opravili pregledno raziskavo, v kateri smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Zanimalo nas je, kakšna so stališča in praksa vzgojiteljev pri delu z lutko, kako se z izobraževanjem spremeni njihov pristop k izvajanju lutkovno-gledaliških dejavnosti in kakšno vlogo ima igra z lutko pri spremembi socialnega vedenja ter razvoju socialne kompetentnosti posameznikov v skupini. Z rezultati raziskave smo potrdili pomen vključevanja lutkovno-gledaliških dejavnosti, načrtovanih in izpeljanih po načelih ustvarjalne drame, za kakovostno izvajanja predšolskega kurikula in kot pomoč vzgojiteljem pri komunikaciji s skupino otrok ter posamezniki. Ugotovili smo, da je izobraževanje z lutkovno-gledališkega področja vplivalo na spremembo stališč do uporabe lutke v pozitivno smer, prav tako pa se je praksa lutkovnih dejavnosti spremenila v smeri procesno-razvojnega pristopa. Raziskovanje vpliva lutke na otrokovo socialno vedenje je pokazalo, da redno in kontinuirano izvajanje procesno-razvojno načrtovanih lutkovnih dejavnosti prispeva k pozitivnim spremembam na tem področju. Po trimesečnem izvajanju lutkovnih dejavnosti je bilo po presoji vzgojiteljic agresivnega vedenja manj, zadržani otroci so se bolj vključevali v dejavnosti, več je bilo prosocialnega vedenja, pozornost in vztrajnost otrok pri dejavnostih pa sta bili po njihovem mnenju boljši.</dc:description><dc:publisher>[H. Korošec]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:21:58</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>69254</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
