<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=69209"><dc:title>Resničnost in estetika v dokumentarni fotografiji</dc:title><dc:creator>Zorenč,	Verena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Selan,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Uršula	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>plezanje</dc:subject><dc:subject>blagovne znamke</dc:subject><dc:subject>podjetništvo</dc:subject><dc:subject>trženje</dc:subject><dc:subject>učna priprava</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Želja človeka, da bi si lastil trenutek, ne ozirajoč se na njegovo minljivost, je bila izpolnjena z izumom fotografske kamere. V diplomskem delu sem se osredotočila na dokumentarno fotografijo ter njeno estetsko vrednost. Raziskala sem, kako se je razvoj dokumentacije razvijal skozi likovne medije, zlasti slikarstvo, v različnih zgodovinskih  obdobjih in kakšno vlogo je imela fotografija kasneje, v službi dokumentacije. Pri samem raziskovanju so me vodila vprašanja o insceniranosti fotografije in njen vpliv na dokumentarno in sporočilno vrednost. Tematsko sem se osredotočila na socialno angažirano fotografijo, ki dokumentira tako življenja ljudi iz roba družbe kot tudi prizore trpljenja. Od fotografov, ki so se osredotočali na bedo in stisko ljudi sem izbrala Lewisa Hina in predstavila njegovo delo. Zadrževalno moč prizorov trpljenja sem primerjala s tisto, ki si jo lastijo tudi pornografske podobe, pri tem pa sem, predvsem skozi posnetke iz zapora Abu Graib, prikazala možnost zlorabe fotografije, ko le ta svojo dokumentacijsko vlogo zamenja za vlogo glavnega povoda za dogodek sam. Tu sem hkrati odprla tudi vprašanje o prezenci in distanci, torej o razliki doživljanja dogodka v živo oziroma preko fotografije. Še zlasti pa me je zanimalo, kaj je tisti element, preko katerega se določena dokumentarna fotografija loči od preostalih, kaj je tisto kar jo dela zapomljivo. Na to vprašanje sem odgovarjala skozi likovne analize posameznih fotografskih del in pri tem raziskovala ter poglabljala Barthovski koncept punctuma. Kljub izjemni razširjenosti fotografskega medija kot sredstva likovnega izražanja, pa ji šolski sistem pri predmetu likovne umetnosti ne namenja dosti pozornosti. V pedagoškem delu sem del teoretičnega dela prenesla v pedagoško prakso, kjer so učenci pri likovni nalogi posneli fotografijo s poljubno socialno tematiko. Eno od del, ki so nastala skozi učno uro, sem tudi podrobneje predstavila.</dc:description><dc:publisher>[V. Zorenč]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:20:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>69209</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
