Analiza rehabilitacijske uspešnosti logopedskih obravnav in recidivov pri osebah, ki so jecljaleZaveršnik Štemberger, Metoda (Avtor) Košir, Stanislav (Mentor) Podbrežnik, Vlasta (Komentor) metoda Zavestna sinteza razvojatehnike VLAJAdruštvo Vilko Mazianketni vprašalnikRiley testRaziskave kažejo, da jeclja približno en odstotek odraslih oseb. V naši državi jeclja približno 20.000 oseb, od tega sta dve tretjini oseb, ki jeclja, moškega spola. Z ustrezno obravnavo je mogoče jecljanje odpraviti ali ga vsaj omiliti. V slovenskem prostoru se logopedi pri odpravljanju jecljanja pogosto poslužujejo metode Zavestna sinteza razvoja, dopolnjena s tehnikami VLAJA. Naš cilj je bil raziskati, v kolikšni meri je omenjena metoda uspešna pri odpravi jecljanja. Zanimalo nas je, katere so bile značilnosti telesnega počutja, mišljenja, čustvovanja in aktivnosti-ravnanja pred, po in pet let po zaključku logopedskih obravnav pri osebah, ki jecljajo. Na osnovi anketnega vprašalnika smo analizirali telesno počutje, mišljenje, čustvovanje in aktivnost-ravnanje v treh različnih časovnih obdobjih. S tem smo želeli razrešiti glavno vprašanje, ali prihaja po zaključku logopedskih obravnav do recidivov pri govoru. Hkrati smo želeli preveriti, s katerimi težavami pri govoru so se osebe srečevale pred začetkom logopedskih obravnav, ob zaključku le-teh in s katerimi težavami se srečujejo danes. Z Riley testom smo ocenili stopnjo jecljanja pred logopedsko obravnavo, po njej in danes. Osebe, ki so bile vključene v raziskavo, velik pomen za uspešnost logopedskih obravnav pripisujejo društvu Vilko Mazi. Omenjeno društvo je nadgradnja terapevtskega postopka. Osebam, ki jecljajo, in njihovim družinam, nudi oporo in pomoč. Organizira različne dejavnosti, kjer osebe, ki jecljajo, tudi v naravnem okolju vadijo svoj govor. Organizira tudi skupino za samopomoč, kjer osebe pomagajo druga drugi. V današnjem času, kjer varčujemo na vsakem koraku, je društvo še posebnega pomena, saj nudi pomoč in podporo brezplačno. Rezultati raziskave so pokazali, da recidivi pri govoru oseb, ki so pred petimi leti zaključile logopedske obravnave po metodi Zavestna sinteza razvoja, dopolnjena s tehnikami VLAJA, niso prisotni. Govor oseb se je ob zaključku obravnav močno izboljšal, danes nekatere osebe govorijo celo bolje, kot ob zaključku obravnav. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike pri telesnem počutju anketiranih oseb za obdobje po logopedski obravnavi in danes. Prav tako so se za statistično pomembne izkazale razlike pri čustvovanju anketiranih oseb za obdobje po logopedski obravnavi in danes. Tudi pri mišljenju anketiranih oseb smo izračunali statistično pomembne razlike in sicer med obdobjema pred logopedsko obravnavo in danes ter po logopedski obravnavi in danes. Statistično pomembne razlike smo izračunali tudi pri aktivnosti-ravnanju in sicer za obdobje po logopedski obravnavi in danes.[M. Zaveršnik Štemberger]20142015-07-10 21:20:26Diplomsko delo69204sl