Razumljivost govora otrok v vsakdanjem življenju pri otrocih z govorno jezikovno motnjoIvetac, Tina (Avtor) Ozbič, Martina (Mentor) ICS lestvicaŠtudija je nastala z namenom preučevanja razumljivosti govora otrok v vsakdanjem življenju s primarno govorno-jezikovno motnjo v starostnem obdobju od 3 do 6 let. Raziskovalna problematika je osredotočena na vprašanje, kako govor otroka z govorno-jezikovno motnjo razumejo starši oz. skrbniki, ožji člani družine (sestra, brat, stari starši), razširjeni člani družine (teta, stric, sestrična, bratranec), otrokovi prijatelji, drugi znanci, otrokovi vzgojitelji oz. učitelji in ostali neznanci. Ugotavljali smo, ali stopnja poznavanja otroka vpliva na razumljivost govora otrok z govorno-jezikovno motnjo. Obenem nas je tudi zanimalo, ali obstaja statistično pomembna razlika med razumljivostjo govora otrok z govorno-jezikovno motnjo in otrok brez govorno-jezikovne motnje v odnosu do zgoraj opisanih kategorij oseb. Za merjenje opisane raziskovalne problematike smo kot pripomoček uporabili "Lestvico razumljivosti govora v vsakdanjem življenju: Slovenščina - ICS", ki sta jo prevedli Kogovšek in Ozbič. Lestvica je namenjena ocenjevanju otrokove govorne razumljivosti. Rezultati raziskave so pokazali, da so otroci z govorno-jezikovno motnjo slabše razumljivi od otrok brez govorno-jezikovne motnje. Ugotovili smo, da se stopnja razumljivosti govora niža z nižanjem stopnje poznavanja otroka, tako so otroci najbolj govorno razumljivi staršem in najmanj neznancem. Govorna razumljivost otrok se viša z višanjem kronološke starosti. Pri otrocih z govorno motnjo je govorna razumljivost boljša od otrok z jezikovno motnjo. Ugotovili smo tudi, da je razumljivost govora deklic boljša od razumljivosti govora dečkov, vendar ni statistično pomembne razlike.[T. Ivetac]20142015-07-10 21:19:55Diplomsko delo69183sl