<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=69159"><dc:title>Starši o zasebnem šolstvu v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Ahlin Janša,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lesar,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zasebno šolstvo</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Šolstvo v Sloveniji je v največjem deležu pod okriljem javnih vzgojno-izobraževalnih ustanov. Majhen delež pa je tudi zasebnih vrtcev ter osnovnih in srednjih šol, ki so osrednja tema pričujočega diplomskega dela. Ker je za poznavanje zasebnega šolstva na Slovenskem pomembna njegova zgodovina, je del teoretičnega dela namenjen prav temu. Predstavljena je tudi slovenska zakonodaja in pogoji za delovanje zasebnih vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter oblike financiranja s strani države – koncesija in financiranje iz javnih sredstev. Izpostavljeni so izsledki raziskav, ki so bile na temo zasebnega šolstva v Sloveniji že izvedene. Za širši vpogled v zasebno šolstvo pa je vključena še strnjena oblika opisa zasebnega šolstva po izbranih državah Evropske unije.
V empiričnem delu diplomskega dela so prikazane ugotovitve analize odgovorov na anketni vprašalnik 120 staršev z otroki v javnih in zasebnih vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah. Delež staršev z vpisanimi otroki v zasebne vzgojno-izobraževalne ustanove je bil sicer manjši (32,5 %), vendar je skupaj s tistimi, ki so že razmišljali o vpisu svojih otrok v zasebne vzgojne izobraževalne ustanove precej večji (45 %), a še vedno je bila dobra polovica staršev (55 %) nenaklonjenih vpisu v zasebne vzgojno-izobraževalne ustanove. Rezultati kažejo, da kraj bivanja, neto mesečni dohodek družine ter večje število otrok v družini (3 ali več) niso pomembni dejavniki pri odločanju za vpis otroka v zasebno vzgojno-izobraževalno ustanovo. Večina staršev bi se za vpis otrok/a v zasebni vrtec ali osnovno šolo odločila, če je ta oddaljen/a od 10 do 20 km od doma. Da pa bi se starši odločili za zasebno srednjo šolo tudi, če je ta oddaljena več kot 41 km in da jim je najpomembnejši dejavnik konfesionalna usmeritev vzgojno-izobraževalne ustanove, nismo uspeli dokazati. V povprečju so starši otrok v javnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah pedagoško delo ocenili boljše kot starši otrok v zasebnih. Statistično pomembne razlike so se pokazale pri osebnem odnosu učiteljev oz. vzgojiteljev do otrok ter pestrosti ponudbe interesnih dejavnosti, ki so po mnenju staršev boljše v javnih vrtcih in šolah. Skupnost otrok oz. učencev pa po mnenju staršev bolje oblikujejo zasebne vzgojno-izobraževalne ustanove.</dc:description><dc:publisher>[A. Ahlin Janša]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:19:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>69159</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
