<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=69153"><dc:title>Doživljanje izgorevanja pri delu z osebami z motnjo v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Višaticki,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ozbič,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogrinc,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pedagoška praksa</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>delovne izkušnje</dc:subject><dc:subject>specialni in rehabilitacijski pedagog</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Delo z osebami z motnjo v duševnem razvoju je zelo zahtevno in povzroča različne profesionalne obremenitve, ki lahko privedejo do stresa in v skrajni obliki do izgorevanja. Raziskava proučuje doživljanje izgorevanja pri delu z osebami z motnjo v duševnem razvoju in kako le-to vpliva na posameznikovo delo in življenjsko funkcioniranje. V raziskavi sem ugotovila, kaj je posameznike motiviralo, da so se odločili za izbiro svojega poklica, kateri dejavniki so jim povzročali profesionalne obremenitve pri delu z osebami z motnjo v duševnem razvoju in kako so le-ti vplivali na življenje in delo posameznika. Ugotavljala sem, katere znake stresa oziroma izgorevanja posamezniki opažajo pri sebi. Zanimalo me je, če obstajajo razlike v doživljanju izgorevanja med tistimi, ki so na začetku svoje poklicne poti, in tistimi, ki že imajo večletne delovne izkušnje. Nadalje sem preučevala, ali obstajajo razlike med posamezniki, ki delajo z osebami z motnjo v duševnem razvoju individualno oziroma skupinsko. Prav tako sem poizvedovala, ali je med strokovnjaki, ki so po svoji izobrazbi specialni in rehabilitacijski pedagogi, in tistimi, ki imajo drugačno izobrazbo, opravljajo pa delo specialnega in rehabilitacijskega pedagoga, kakšna razlika v doživljanju izgorevanja. Obenem sem preverjala, kako se posamezniki spopadajo z izgorevanjem in kdo jim pri tem nudi podporo. Za zbiranje podatkov sem uporabila deskriptivno metodo in tehniko delno strukturiranega intervjuja. Raziskovalni pristop je bil kvalitativen. Vzorec je sestavljal 10 delavcev, ki delajo z osebami z motnjo v duševnem razvoju, so strokovnjaki različnih profilov in imajo na tem področju različno dolge delovne izkušnje. Ugotovila sem, da povzroča delo z osebami z motnjo v duševnem razvoju pri posameznikih podobne znake stresa/izgorevanja, vendar začetniki v tem poklicu tega ne občutijo. Posamezniki za spopadanje z obremenitvami uporabljajo podobne spoprijemalne strategije. To so različni osebni – gibanje, branje, delo na sebi, sprememba okolja in družabnost, ter socialni viri – podpora vodstva, sodelavcev in družine, intervizija in supervizija. Razlike v doživljanju stresa/izgorevanja so se pokazale le v primerjavi tistih, ki nimajo veliko delovnih izkušenj, in tistih, ki imajo že večletne izkušnje, saj so pri slednjih nekateri že doživeli občutek ugasnjenosti in popolne izgorelosti, zato je pomoč potrebna. Na temelju rezultatov raziskave sem osvetlila problem izgorevanja s subjektivne perspektive in podala napotke za učinkoviteje spoprijemanje s tem problemom na ravni posameznika in vzgojno-izobraževalnih ustanov (delodajalcev).</dc:description><dc:publisher>[K. Višaticki]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:19:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>69153</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
