<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=69004"><dc:title>Spol in vzgoja po družinskem modelu v slovenskih izven-družinskih vzgojnih institucijah</dc:title><dc:creator>Perger,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zrim Martinjak,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vzgoja po družinskem modelu</dc:subject><dc:subject>izven-družinske vzgojne institucije</dc:subject><dc:subject>socialna pedagogika</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Vzgoja po družinskem modelu se v smernicah Vzgojnega program in v Prilogi k vzgojnemu programu (2004a; 2004b) predstavlja kot vzgoja z mešanim vzgojiteljskim parom na podlagi zagotavljanja naravnega družinskega življenja ter na podlagi nudenja naravnih identifikacijskih možnosti. Vsebovane predpostavke v omenjenih smernicah niso nikjer argumentirane.
Že omenjene predpostavke na začetku kritično analiziram s teorijo družbene konstrukcije spola. Ob tem v nadaljevanju izpostavim pomen produkcije vednosti s fokusom na socialni pedagogiki pomembnih disciplinah, tj. psihoanalitični in socialno-psihološki koncepti, v kontekstu diskurza o naravnem družinskem življenju pa vpeljujem še Parsonsovo funkcionalno teorijo delitve vlog. 
V drugem delu analiziram legitimnost diskurzov o naravnem družinskem življenju in naravnih identifikacijskih možnosti v kontekstu modela družinske vzgoje za socialno pedagogiko: analiziram potencialno skladnost zagovarjanja enega tipa družinskega življenja in pomena prisotnosti spolno mešanega vzgojiteljskega para z vidika potrebnih strokovnih kompetenc ter z vidika otrokovih/mladostnikov potreb.
V zaključku analiziram problematičnost omenjenih diskurzov za socialno pedagogiko, ki se v svojem delu največkrat srečuje ravno z ranljivimi individuumi in z marginaliziranimi družbenimi skupinami, v procesu sodelovanja pa je tovrstna tradicionalnost, konservativnost, posredovana z institucionalno politiko nesprejemljiva, saj omejuje potencial transformiranja in preseganja socialnih neenakosti.</dc:description><dc:publisher>[N. Perger]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 21:16:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>69004</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
