<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=684"><dc:title>Reološke lastnosti toplotno obdelanega lesa</dc:title><dc:creator>Podbrežnik,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorišek,	Željko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>toplotna obdelava</dc:subject><dc:subject>lezenje</dc:subject><dc:subject>bukev</dc:subject><dc:subject>Fagus sylvatica L.</dc:subject><dc:description>Med neobdelanimi in toplotno obdelanimi preizkušanci bukovine (Fagus sylvatica L.) so bili pri treh ravnovesnih vlažnostih (uravnovešenih pri 33 %, 65 % in 87 % relativni zračni vlažnosti) iz statičnega preizkusa primerjalno ovrednoteni modul elastičnosti, upogibna trdost, deformacija do porušitve in vloženo delo, iz eksperimenta lezenja pa so bile določene elastična, zadržana elastična in plastična komponenta deformacije. Modul elastičnosti, upogibna trdnost, deformacija do porušitve in vloženo delo do loma so pri vseh treh vlažnostih manjši pri toplotno obdelanem lesu. Toplotna obdelava ima najmanjši vpliv na modul elastičnosti, največji pa na vloženo delo do loma. Toplotno obdelani preizkušanci imajo zelo majhno zadržano elastično in plastično komponento in se manj deformirajo, kar posledično pripelje do krhkega loma. Višja vlažnost ima na toplotno obdelan les manjši vpliv kot na neobdelan les, v obeh primerih pa deformacija z vlažnostjo raste.</dc:description><dc:publisher>[A. Podbrežnik]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:26:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>684</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>