<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=683"><dc:title>Odpornost različnih vrst površinsko obdelanih lesenih spojev proti staranju</dc:title><dc:creator>Lekše,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlič,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kitek Kuzman,	Manja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>spoj</dc:subject><dc:subject>staranje</dc:subject><dc:subject>odpornost</dc:subject><dc:description>Les je tudi v današnjem času v pogosti uporabi za gradnjo bivališč, še posebej pri energijsko varčnih hišah. Moramo ga ustrezno zaščititi pred različnimi abiotskimi dejavniki, ki mu lahko škodujejo. Da bi ugotovili, v kolikšni meri tip spoja, smer izpostavitve in način zaščite vplivajo na staranje lesenih spojev, podobnih tistim, ki bi jih uporabili pri fasadi, smo sestavili konstrukcijo s trinajstimi vzorci in jo za obdobje šestnajstih mesecev postavili na prosto. Vzorce smo razdelili v tri tipe fasadnih oblog (utor pero - horizontalno, vertikalno in prekrivno horizontalno), ki smo jih zaščitili z zaščitnim sistemom Biotan, pred sestavo vzorca fasadne obloge ali po njej. Ugotovili smo, da se je najbolje izkazal prekrivni spoj v horizontalni izpostavitvi, pri katerem so bile deščice zaščitene s premazi pred sestavo vzorca. Menimo, da je tako zaradi tega, ker je pri prekrivnem spoju deščica v veliki meri zaščitila tudi drugo deščico, ter se je tako zmanjšala velikost nezaščitene hrbtne površine. Zaščita vzorca pred sestavo pa je pomenila, da so bili ustrezno zaščiteni tudi spoji vzorca, kar je zmanjšalo vpijanje vlage v les.</dc:description><dc:publisher>[M. Lekše]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:26:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>683</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
