<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=673"><dc:title>Spremljanje razkrojenosti bukovine z napravo pilodyn 6J</dc:title><dc:creator>Klinc,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Primož	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>glive bele trohnobe</dc:subject><dc:subject>okužba</dc:subject><dc:subject>bukovina</dc:subject><dc:subject>Pilodyn 6J</dc:subject><dc:description>Les v uporabi je najbolj ogrožen zaradi delovanja gliv razkrojevalk, saj le-te povzročajo kemične in fizikalne spremembe v lesu in tako poslabšajo njegove mehanske lastnosti. Če les uporabljamo v gradbene namene želimo, da ta čim dlje obdrži svoje mehanske lastnosti. Pomembno je, da slabšanje mehanskih lastnosti odkrijemo že v prvi fazi razkroja, tako da lahko preprečimo nadaljnji razkroj. Z napravo Pilodyn 6J lahko izvajamo zgodnjo detekcijo razkroja. Za ugotavljanje stopnje razkrojenosti in globino prodora igle Pilodyn, smo pripravili orientirane vzorce (50 mm x 50 mm x 50 mm), jih sterilizirali in izpostavili čistim kulturam gliv bele trohnobe za 3 do 21 tednov. Vsakih 14 dni smo vzorce izolirali in določali globino prodora igle v 6 smereh. Potrdili smo povezavo med izgubo mase in globino prodora igle Pilodyin v les, podobno kot je bilo to že opisano pri smrekovini, ki je bila izpostavljena glivam rjave trohnobe.</dc:description><dc:publisher>[J. Klinc]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:26:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>673</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
