<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=660"><dc:title>Vpliv temperature sušenja z vodnimi emulzijami polietilenskih voskov impregniranega lesa na sorpcijske in hidrofobne lastnosti lesa</dc:title><dc:creator>Grilc,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lesar,	Boštjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Marko	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>bukovina</dc:subject><dc:subject>smrekovina</dc:subject><dc:subject>zaščita</dc:subject><dc:subject>impregnacija</dc:subject><dc:subject>vodne emulzije voskov</dc:subject><dc:subject>sorpcija</dc:subject><dc:subject>polietilenski voski</dc:subject><dc:subject>navlaževanje</dc:subject><dc:subject>temperatura sušenja</dc:subject><dc:description>Zaradi zavedanja okoljske problematike se v zadnjem času precej pozornosti posveča iskanju novih postopkov zaščite lesa. Trend je v opuščanju škodljivih biocidnih postopkov in zniževanju porabe tropskega lesa. Ena izmed okolju prijaznih rešitev je zaščita z vodnimi emulzijami voskov. Princip delovanja je v povečanju vodo-odbojnosti; posledično les ostaja bolj suh, kar znižuje stopnjo ogroženosti lesa. Sorpcijske lastnosti z vodnimi emulzijami voskov impregniranega lesa smo preizkušali na smrekovih in bukovih vzorcih. Za zaščito smo uporabili polietilenski vosek WE1 in oksidirani polietilenski vosek WE6. Vzorce smo sušili na 2 različna načina, in sicer prvi del vakuumsko pri 60 °C, drugega pa v laboratorijskem sušilniku pri 140 °C. Izvedli smo test, kjer smo spremljali vlažnost in dimenzije vzorcev, ki so se navlaževali v klima komori pri povišani zračni vlažnosti (87 %). Drugi test za preučevanje vpliva impregnacije z vodnimi emulzijami voskov pa smo izvedli z 10-minutnim, ponavljajočim se namakanjem v destilirani vodi. Zaradi anatomskih značilnosti smrekovine in njene slabe impregnabilnosti nismo opazili bistvenih razlik med posameznimi vrstami vzorcev. Najboljši rezultat smo dosegli pri vakuumsko sušeni bukovini, kjer je bila stopnja vlažnosti lesa do 25 % nižja v primerjavi s kontrolnimi vzorci. Pri bukovih vzorcih nam je s prepojitvijo z vodnimi emulzijami voskov uspelo omiliti dimenzijske spremembe.</dc:description><dc:publisher>[M. Grilc]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:26:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>660</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
