<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=65818"><dc:title>Problematika predvidene nove konstrukcije javne uprave v Republiki Sloveniji</dc:title><dc:creator>Šmidovnik,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>javna uprava</dc:subject><dc:subject>Republika Slovenija</dc:subject><dc:subject>občine</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Javna uprava v sodobnih državah obstaja na štirih ravneh državne in lokalne organizacije: raven države, raven evropske regije (po sprejemu Evropske listine leta l988), raven pokrajine in raven občine. Enoten tehnično organizacijski mehanizem javne uprave vsebuje načelo dekoncentracije, načelo decentralizacije in (v novejšem času) načelo subsidiarnosti. Sodobna država prenaša največ nalog v prostor pokrajine, torej v medzoregijo. Republika Slovenija pa bo imela le dve institucionalizirani upravni ravni: državno in občinsko, ne pa tudi pokrajinske. Obenem bo uveljavljena dvotirna uprava, se pravi, da ne bo nobenih povezav med državo in lokalno samoupravo, ki jo predstavlja občina, kar je sicer redkost v sodobnem svetu. Republika Slovenija se bo potemtakem modernizirala po modelu strogega centralizma, občina pa bo ostala omejena na opravljanje lokalnih zadev najožjega pomena. Območne upravne enote države bodo na območjih dosedanjih občin - v mikroregiji, se pravi, da bodo teritorialno postavljene prenizko in neracionalno. Negativne posledice, ki jih bo imela taka organizacija državnih in lokalnih teritorialnih enot za delovanje slovenske države bodo številne.</dc:description><dc:publisher>Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani</dc:publisher><dc:date>1994</dc:date><dc:date>2015-07-10 20:17:06</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>65818</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
