<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=6508"><dc:title>Alienacija v starih in novih (pre)oblekah</dc:title><dc:creator>Šadl,	Zdenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:subject>emocionalno delo</dc:subject><dc:subject>kapitalizem</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Članek izhaja iz osnovne ideje, po kateri je Marxova razlaga odtujenega dela še vedno uporabna za analizo in kritiko poznokapitalističnih družb. Čeprav je "alienacija" za številne postmodernistične teoretike zastarel koncept, poskušam pokazati, da nekateri problemi, ki jih je Marx identificiral v zgodnjih fazah kapitalistične industrializacije ostajajo bistveno nespremenjeni v sodobnem kapitalizmu. Po predstavitvi Marxove konceptualizacije ekonomske alienacije poskušam pojasniti način, na katerega lahko nekateri sodobni strukturni pogoji (lastništvo/nelastništvo, nizka stopnja avtonomije na delovnem mestu, oblike nadzora nad delavci, omejevanje samoizražanja v delu) še vedno povzročajo določene oblike odtujitve. Čeprav sedelo v materialni industrijski proizvodnji in storitvenem sektorju pomembno razlikujeta, poskušam pokazati, da je emocionalno delo v številnih storitvenih poklicih odtujeno v specifičnem Marxovem smislu. Članek zaključujem z ugotovitvijo, da komodifikacija čustev delavcev vodi - pod določenimi delovnimi pogoji - v odtujitev delavcev od njihove lastne dejavnosti, od njihovih emocij - od njihovega človeškega življenja in od drugih ljudi.</dc:description><dc:date>2003</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:52:38</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>6508</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
