Teledelo in prostorsko-časovna organizacija bivalnega okoljaMlinar, Zdravko (Avtor) S širjenjem rabe informacijske tehnologije se spreminja tudi prostorska in časovna organizacija dela in bivanja. Industrijski model njunega ločevanja, podobno kot urbanistični koncept prostorske organizacije mesta po značilnih conah, postajata neuporabna kot vodili za prihodnost. Delo se na novi podlagi ne le vrača na dom, temveč postaja zmeraj bolj porazdeljenona številne lokacije in je vse bolj fluidno. Čeprav je delež zaposlenih, ki jim nova tehnologija omogoča teledelo na domu, še relativno nizek, pa se bo nedvomno povečeval. V razliko od glavne pozornosti, ki so jo doslej posvečali teledelu z vidika podjetniških interesov, avtor prikazuje - sicer še skromne domače in svetovne - izkušnje, predvsem z vidika možnosti nadaljnjega načrtovanja in graditve stanovanj in naselij. Namesto začetnih poenostavljenih predstav futuristov, se zdaj nakazuje vse bolj diferencirana slika z različnimi vzorci ureditve bivališča, soseske, mesta in podeželja. Močnejše družinske povezanosti spremljajo tudi nova nasprotja in napetosti zaradi dela na domu; oživljanja stanovanjske soseske in druženja v soseščini pa je bilo manj kot se je pričakovalo. Redni odhodi na delo sicer upadajo, pač pa se povečuje število daljših potovanj. Izpraznjene prostore, zaradi nepričakovane zgodnejše odselitve mladih, bi lahko preuredili za prav tako nepričakovano teledelo na domu.20032014-07-11 12:52:36Delo ni kategorizirano6496sl