<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=64270"><dc:title>Rast kompleksnosti kot smer evolucije?</dc:title><dc:creator>Makarovič,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>evolucija</dc:subject><dc:subject>kompleksnost</dc:subject><dc:subject>družbeni razvoj</dc:subject><dc:subject>napredek</dc:subject><dc:subject>adaptacija</dc:subject><dc:subject>evolution</dc:subject><dc:subject>complexity</dc:subject><dc:subject>social development</dc:subject><dc:subject>progress</dc:subject><dc:subject>adaptation</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Avtor poudarja, da je sta bila že Spencer in Durkheim, še bolj očitno pa Weber in Parsons, skeptična do nekaterih predpostavk o družbeni evoluciji kot nujnem napredku in/ali kot uresničevanju določenega načrta. Čeprav so človeški akterji in družbeni sistemi zmožni načrtovanja, njihovo načrtovanje niti ne nasprotuje niti ne spreminja splošne logike evolucije, ki temelji na "slepi" variaciji in selekciji. Dolgoročno lahko ta logika, kljub nekaterim izjemam, na splošno vodi k preživetju sistemov z boljšo adaptabilnostjo. Kompleksnost lahko prispeva k večji adaptabilnosti, še posebno če upoštevamo rast kompleksnosti okolja in Ashbyjev zakon potrebne raznovrstnosti.</dc:description><dc:publisher>Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani</dc:publisher><dc:date>1999</dc:date><dc:date>2015-07-10 19:50:13</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>64270</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>