<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=64065"><dc:title>Vpliv lesne vrste na hrapavost zunanjega sloja in prostorninsko maso brušenih ivernih plošč</dc:title><dc:creator>Medved,	Sergej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>iverne plošče</dc:subject><dc:subject>smreka</dc:subject><dc:subject>Picea abies Karst.</dc:subject><dc:subject>bukev</dc:subject><dc:subject>Fagus silvatica L.</dc:subject><dc:subject>hrast dob</dc:subject><dc:subject>Quercus robur L.</dc:subject><dc:subject>črni topol</dc:subject><dc:subject>Populus nigra L.</dc:subject><dc:subject>površinska hrapavost</dc:subject><dc:subject>brušenje</dc:subject><dc:subject>gostotni profil</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Na primeru smrekovine (Picea abies Karst.), bukovine (Fagus silvatica L.), hrastovine (Quercus robur L.) in topolovine (Populus nigra L.) je bil obravnavan vpliv lesne vrste na hrapavost zunanjega sloja brušenih ivernih plošč. Brušenje s papirjem zrnatosti 100 je potekalo do točke maksimalne prostorninske mase. Za prikaz vpliva hrapavosti so bili uporabljeni parametri Ra, Rz in Rmaks. Hrapavost je bila najmanjša pri ploščah z zunanjim slojem iz iverja iz hrastovine in iz topolovine in največja pri uporabi iverja iz bukovine. Hrapavost površine po brušenju se je najbolj spremenila pri uporabi iverja iz hrastovine, najmanj pa pri uporabi iverja iz smreke. po brušenju hrapavost površine pada z naraščajoč prostorninsko maso</dc:description><dc:publisher>Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije</dc:publisher><dc:date>1999</dc:date><dc:date>2015-07-10 19:46:45</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>64065</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>