<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=64049"><dc:title>Procesi resocializacije in etnična identiteta</dc:title><dc:creator>Lukšič-Hacin,	Marina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>emigranti</dc:subject><dc:subject>Švedska</dc:subject><dc:subject>Slovenci</dc:subject><dc:subject>resocializacija</dc:subject><dc:subject>etnična identiteta</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Resocializacija je proces spreminjanja ze izoblikovane identitete, do katerega prihaja v različnih okoliščinah. V ospredju prispevka so predvsem procesi, ki jih povzroči zamenjava kulturnega okolja v primeru selitev. Preoblikovanje identitete, katere del je etnična, se kaže tudi v odnosu, ki ga posameznik zavzame do izvornega okolja, do novega okolja in do države priselitve (ali prevzame novo drzavljanstvo). Prav to je tisto, kar nas zanima. Kaj se je zgodilo z ljudmi, ki so se v 60. tih letih tega stoletja kot Slovenci (Jugoslovani) odpravili na Svedsko in v novem okolju tudi ostali. Tam so pognali korenine. Od takrat je minilo 35 let. Bili so potrebna delovna sila in Švedi so jih lepo sprejeli. Sami ocenjujejo, da distanca med Švedsko in slovensko kulturo oz. družbo v primerjavi z drugimi priseljenskimi skupnostmi na Švedskem ni tako velika in da se je z leti, zaradi spreminjanja obeh, zmanjševala. Analiza o napredovanju resocializacijskih procesov v odnosudo etnične identitete pri slovenskih izseljencih temelji na rezultatih raziskave, ki je potekala med slovenskimi izseljenci na Švedskem v letu 1995.</dc:description><dc:publisher>Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani</dc:publisher><dc:date>1999</dc:date><dc:date>2015-07-10 19:46:30</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>64049</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
