<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=63920"><dc:title>Prostorastoča drevesa kot stopni kamni v kmetijski krajini</dc:title><dc:creator>Pirnat,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>biotska pestrost</dc:subject><dc:subject>prostorastoča drevnina</dc:subject><dc:subject>vrstna raznolikost</dc:subject><dc:subject>mnogonamensko gozdarstvo</dc:subject><dc:subject>krajinsko gozdarstvo</dc:subject><dc:subject>prostorastoče drevo</dc:subject><dc:subject>biodiverziteta</dc:subject><dc:subject>kmetijska krajina</dc:subject><dc:subject>stopni kamen</dc:subject><dc:subject>gradnik vegetacije</dc:subject><dc:subject>regionalizacija</dc:subject><dc:subject>geografski informacijski sistem</dc:subject><dc:description>Prostorastoča drevesa so pogosto edini gradnik naravne vegetacije v kmetijski krajini, lahko pa sestavljajo mozaik krajinskih gradnikov, skupaj s šopi drevja, koridorji drevnine ali zaplatami gozda v kmetijski matici. Večkrat sestavljajo sama ali skupaj z že omenjenimi krajinskimi gradniki omrežje, ki omogoča prehajanje številnim vrstam. Prostorastoča drevesa v kmetijski krajini pogosto zapostavljamo, nimamo evidentiranih, kljub zakonski osnovi ne gospodarimo z njimi. Analize drevnine na izseku Sorškega polja kažejo, da prostorastoča drevnina danes nima več vlog, kot jih je imela pred desetletji, zato pa je pomembnejša kot stopni kamni zlasti v tistih delih kmetijskih krajin, kjer so drugi ostanki naravne vegetacije že izginili, oziroma so njihove medsebojne razdalje prevelike, da bi še omogočale prehajanje vrst.</dc:description><dc:date>2000</dc:date><dc:date>2015-07-10 19:44:07</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>63920</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>