Vpliv zgradbe zunanjega sloja na sorpcijo in trdnost iverne ploščeMedved, Sergej (Avtor) iverna ploščageometrija iverjamehanske lastnostifizikalne lastnostidebelina slojaprostorninska masa slojavertikalna porazdelitev prostorninskih masLesna vrsta s svojimi lastnostmi močno vpliva na lastnosti iverja in iverne plošče. Za ugotavljanje vpliva zgradbe zunanjega sloja na trdnostne in sorpcijske lastnosti smo uporabili iverje smreke (Picea abies Karst. L.), bukve (Fagus silvatica L.), hrasta (Quercus robur L.), topola (Populus nigra L.) in njihovih mešanic. Zgradbo iverja smo spreminjali samo v zunanjem sloju. Za izdelavo plošč smo uporabili urea-formaldehidno lepilo. Ugotovili smo, da je iverje iz lesnih vrst z nizko prostorninsko maso tanjše od iverja iz lesnih vrst z visoko prostorninsko maso. Najtanjše iverje smo dobili pri smreki, nekoliko debelejše pri topolu in hrastu, najdebelejše pa pri bukvi. Z večanjem debeline iverja se vitkost, specifična površina iverja in specifična površina oblepljanja večajo. Z uporabo tanjšega iverja dobimo tanjše plošče z višjo prostorninsko maso. Na trdnostne lastnosti negativno vpliva uporaba iverja bukve, medtem ko iverje drugih treh drevesnih vrst deluje pozitivno, pri čemer je vpliv hrastovega in topolovega iverja večji kot vpliv smrekovega iverja. Na sorpcijske lastnosti vpliva pozitivno iverje hrasta in topola, negativno pa iverje bukve in smreke. Prostorninska masa zunanjega sloja se veča z manjšanjem debeline zunanjega sloja. Z večanjem prostorninske mase oz. z manjšanjem debeline se večata upogibna trdnost in modul elastičnosti, medtem ko se debelinski nabrek manjša. Masni atenuacijski koeficient, pri uporabi radioaktivnega izotopa Am-241, je največji pri smrekovini, najmanji pa pri topolovini.Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije20002015-07-10 19:41:41Delo ni kategorizirano63779sl