<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=63656"><dc:title>Ugotavljanje prostega formaldehida v lesnih tvorivih</dc:title><dc:creator>Gornik Bučar,	Dominika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Sergej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>formaldehid</dc:subject><dc:subject>lesno tvorivo</dc:subject><dc:subject>lesni proizvod</dc:subject><dc:subject>vsebnost prostega formaldehida</dc:subject><dc:subject>perforatorska metoda</dc:subject><dc:subject>metoda komore</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Količina prostega formaldehida v lesnih proizvodih je kljub nizkim vrednostim še vedno predmet stalnega nadzora in tudi predmet novih raziskav. Kljub številnim razvitim in tudi uporabljenim metodam danes še ne obstaja univerzalna metoda, s katero bi z največjo zanesljivostjo ugotovili količino vsebovanega prostega formaldehida v lesnih proizvodih. V različnih deželah se uporabljajo različne standardizirane metode. Korelacije med nekaterimi od njih še niso znane. V prispevku smo ugotavljali vsebnost postega formaldehida v ivernih ploščah po perforatorski metodi, s ciljem določitve korelacije med jodometrično titracijo in acetilacetonsko metodo. Ker na količino sproščenega prostega formaldehida vpliva tudi struktura materiala, smo ugotavljali tudi vpliv sestave iverne plošče na količino oddanega formaldehida. Korelacija med jodometrično titracijo in acetilacetonsko metodo je dobra (R2= 0,8265). Sestava iverne plošče, pri čemer smo se omejili na razmerje med srednjim in zunanjima slojema iverne plošče, vpliva na količino oddanega formaldehida.</dc:description><dc:publisher>Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo</dc:publisher><dc:date>2000</dc:date><dc:date>2015-07-10 19:39:31</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>63656</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
