<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=63249"><dc:title>Nekateri trendi gospodarjenja z državnimi gozdovi v Sloveniji in gospodarka moč koncesionarjev</dc:title><dc:creator>Krajčič,	Darij	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>državni gozdovi</dc:subject><dc:subject>trendi gospodarjenja</dc:subject><dc:subject>finančni kazalniki</dc:subject><dc:subject>plače</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Prodajne cene lesa v državnih gozdovih v Sloveniji se ujemajo z evropskimi gibanji in kažejo negativni trend. Stroški pridobivanja, preračunani na m' lesa, padajo, medtem ko vlaganja nihajo. Padajo tudi plačila za koncesijo. Koncesionaiji so v letu 2000 ustvarili 0,19 % prihodkov celotnega slovenskega gospodarstva. Stroški dela so v strukturi vseh stroškov v primerjavi z gospodarstvom več kot podvojeni. Celotni dobiček znaša 398 mio SIT, dobiček iz poslovanja pa okrog 280 mio SIT. Vrednost sredstev znaša 19 miljard SIT, ki so 79% pokrita z lastnimi viri. Dodana vrednost na zaposlenega je 4,1 mio SIT in je za 7% nižja kot v gospodarstvu. Bruto plače na zaposlenega so za 11% višje kot v gospodarstvu, precej višje kot v predelavi lesa, podobne kot v Zavodu za gozdove in bistveno nižje kot na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Letno koncesionaiji in zaposleni prispevajo v družbeno blagajno okoli dve miljardi SIT, pri tem pa ni upoštevana dohodnina.</dc:description><dc:date>2001</dc:date><dc:date>2015-07-10 19:32:29</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>63249</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
