<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=60673"><dc:title>Vpliv intenzivnosti govedoreje na vsebnost in dinamiko humusa in hranil</dc:title><dc:creator>Toplak,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Osterc,	Jože	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leskošek,	Mirko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>govedo</dc:subject><dc:subject>intenzivnost reje</dc:subject><dc:subject>gnojenje</dc:subject><dc:subject>tla</dc:subject><dc:subject>hranila</dc:subject><dc:subject>fosfor</dc:subject><dc:subject>kalij</dc:subject><dc:subject>humus</dc:subject><dc:subject>bilanca</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Raylična intenzivnost govedoreje na kmetijah lahko vpliva na dinamiko in oskrbljenost tal s humusom in hranili. Za pregled splošne oskrbljenosti njivskih tal s humusom, fosforjem in kalijem smo obdelali rezultate 175 analiz vzorcev, ki so bili odvzeti v različnih območjih Slovenije. Za primerjavo in ugotavljanje vpliva intenzivnega kmetovanja na vsebnost in dinamiko humusa in hranil smo pregledali oskrbljenost tal s humusom, fosforjemin kalijem na sedmih parcelah treh posebej izbranih intenzivnih govedorejskih kmetij. Kemične analize tal, katerih rezultate smo obdelali za oceno splosne oskrbljenosti slovenskih njivskih tal s humusom, fosforjem in kalijem, so bile narejene v obdobju od leta 1989 do 2002. Vzorci tal na izbranih kmetijah so bili odvzeti in analizirani v obdobju od leta 1977 do leta 2002. Gnojilni načrti, s pomočjo katerih smo izračunali bilanco humusa, so bili narejeni za obdobje štirih ali petih let. Ugotovili smo, da so tla v Sloveniji dobro oskrbljena s humusom, fosforjem in kalijem. Poprečna vsebnost humusa v analiziranih vzorcih njivskih tal je 3,75 %, fosforja 26,38 mg P2O5/100 g tal in kalija 32,32 mg K2O/100 g tal. Bilanca humusa je v večini primerov (72,8 %) pozitivna. Na preučenih parcelah se je vsebnost humusa, z izjemo parcele Cb, zmanjšala. V zadnjem obdobju, to je obdobje 1998-2002, oz. 1994-1998, parcela Ba, je bila bilanca humusa na vseh sedmih parcelah pozitivna, zato se vsebnost humusa verjetno ponovno povečuje. Tla na izbranih parcelah so dobro oskrbljena s fosforjem in slabše s kalijem. Oskrbljenost s fosforjem se povečuje, oskrbljenost s kalijem pa večinoma zmanjšuje.</dc:description><dc:publisher>Biotehniška fakulteta</dc:publisher><dc:date>2005</dc:date><dc:date>2015-07-10 18:48:36</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>60673</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
