<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=59958"><dc:title>Vpliv velikosti krošnje na debelinski prirastek pri divji češnji (Prunus avium L.)</dc:title><dc:creator>Gašperšič,	Boštjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kadunc,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kotar,	Marijan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>divja češnja</dc:subject><dc:subject>Prunus avium L.</dc:subject><dc:subject>velikost krošnje</dc:subject><dc:subject>rastni prostor</dc:subject><dc:subject>debelinski prirastek</dc:subject><dc:subject>rast na prostem</dc:subject><dc:subject>rast v sestoju</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Namen prispevka je ugotoviti odziv debelinskega prirastka pri divji češnji na velikost krošnje oziroma na razpoložljiv rastni prostor. Za te namene se je analiziralo 110 divjih češenj na rastiščih gozdnih združb Hedero - Fagetum, Lamio orvalae - Fagetum in Hacquetio - Fagetum ter 10 dreves rastočih na prostem. Debelinski prirastek razvojno mlajših češenj je odvisen predvsem od njihove višinske prednosti pred sosednjimi drevesi, kasneje pogojuje prirastekpredvsem širina krošnje, v zrelem obdobju pa relativna dolžina krošnje. V okviru te raziskave smo izmerili tudi najvišjo znano češnjo v Sloveniji, ki je pri starosti 74 let merila 38,79 metra v višino.</dc:description><dc:publisher>Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije</dc:publisher><dc:date>2006</dc:date><dc:date>2015-07-10 18:35:21</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>59958</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>