<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=581"><dc:title>Vpliv temperature termične modifikacije na omočljivost modificiranega lesa</dc:title><dc:creator>Štrovs,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šernek,	Milan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>termična modifikacija</dc:subject><dc:subject>prosta površinska energija</dc:subject><dc:subject>kontaktni kot</dc:subject><dc:description>Termična modifikacija lesa bistveno spremeni lastnosti lesa. Z vidika površinske obdelave sta pomembni lastnosti omočljivost in prosta površinska energija. Les smreke smo termično modificirali pri temperaturah 70 °C, 105 °C,120 °C, 140 °C, 180 °C in 210 °C. Vzorcem smo s tehtanjem po končani termični modifikaciji določili izgubo mase. Na modificiranih vzorcih smo kontaktne kote destilirane vode, dijodometana in formamida merili po Wilhelmyjevi metodi s ploščico, s tenziometrom (Krüss Processor Tensiometer K100). Iz izmerjenih kontaktnih kotov smo izračunali proste površinske energije modificiranih vzorcev po metodi Owens/Wendt/Rabel/Kaelble. Ugotovili smo, da z naraščanjem temperature termične modifikacije lesa narašča tudi izguba mase. Zaznali smo vpliv temperature termične modifikacije na kontaktni kot tekočin na lesu. Pri destilirani vodi smo na primer ugotovili dvig kontaktnih kotov s povišano temperaturo modifikacije. Izračuni površinskih energij kažejo rahlo naraščanje proste površinske energije z višanjem temperature termične modifikacije lesa.</dc:description><dc:publisher>[M. Štrovs]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:26:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>581</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>