<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=57882"><dc:title>Gozdnogojitveni vidiki načrtovanja donosov</dc:title><dc:creator>Diaci,	Jurij	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>gozdnogojitvena zvrst</dc:subject><dc:subject>negovalni model</dc:subject><dc:subject>obnova gozdov</dc:subject><dc:subject>donosi</dc:subject><dc:subject>načrtovanje donosov</dc:subject><dc:subject>oprimiranje</dc:subject><dc:subject>kontrolna metoda</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Načrtovanje donosov je temeljno orodje nege in usmerjanja prihodnjega razvoja gozdov. Zato je strokovno zahtevno in hkrati deležno zanimanja javnosti; če neprej, pa zagotovo v času izvedbe načrta. Prispevek prikazuje posebnosti načrtovanja donosov v skupini gozdnogojitvenih zvrsti s površinsko izmenjavo generacij, skupini zvrsti temelječi na načelu oblikovanja sestojev in pri sproščeni tehniki gojenja gozdov (STG). Pri sonaravnem gojenju gozdov je za določanje donosov sicer koristna uporaba matematičnih modelov, vendar so temeljne odločitve prepuščene gozdarskemu strokovnjaku na terenu, ki črpa iz informacij kontrolne metode. Gospodarsko in ekološko pomembne odločitve so priobnovi gozdov. Te so rezultat optimiranja različnih kazalnikov gozdnega ekosistema in njegovega okolja. Ekonomsko najugodnejši čas obnove večinoma ni v neskladju z drugimi funkcijami gozda. Pri prebiralnem gojenju gozdov je načrtovanje donosov odvisno od zgradbe gozda, pri skupinsko postopnem gojenju tudi od površin razvojnih faz, pri STG pa uporabljamo sestavine obeh načinov načrtovanja donosov.</dc:description><dc:publisher>Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije</dc:publisher><dc:date>2008</dc:date><dc:date>2015-07-10 17:59:10</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>57882</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>