Zidovi in zakrivala: transformacije ženske prostorske mobilnosti v pogojih sekluzijeWeber, Irena (Avtor) Članek obravnava strategije, s pomočjo katerih se rešujejo zadrege prostorskih interakcij v pogojih segregacije v Iranu. Osredotoča se na kompleksno institucijo začasne poroke, ki med drugim omogoča šiitskim ženskam redefiniranje gibanja znotraj prostorov in na potovanjih. Institucija začasne poroke, "poroke iz užitka", mut'a izhaja iz predislamske arabske tradicije, danes pa jo uradno prakticirajo šiiti. Legalno priznana je le v Iranu, pod imenom sigheh. Začasna poroka je pogodba med moškim in neporočeno žensko, ki je lahko devica, ločenka ali vdova. Ta pogodba podeli partnerjema začasen status poročenih oseb. Pogodba obstaja v dveh oblikah, v začetni seksualni oziroma realni obliki in v neseksualni, nominalni oziroma fiktivni obliki. Neseksualna začasna poroka je namenjena predvsem manipulaciji družbeno definiranih (vidnih in nevidnih) meja v prostoru, vključno z zapovedjo zakrivanja. Institucija začasne poroke ni fiksna praksa, temveč je podvržena reinterpretacijam in kulturnim improvizacijam, ki pogojujejo transformacije ženske prostorske mobilnosti.20022014-07-11 12:48:49Delo ni kategorizirano5668sl