<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=56463"><dc:title>Značilnosti debelinskega priraščanja jelke v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Klopčič,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matijašič,	Dragan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bončina,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>jelka</dc:subject><dc:subject>Abies alba Mill.</dc:subject><dc:subject>debelinski prirastek</dc:subject><dc:subject>vzorčne ploskve</dc:subject><dc:subject>stalne vzorčne ploskve</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V celotni lesni zalogi gozdnih sestojev v Sloveniji se zmanjšuje delež jelke (Abies alba Mill.). Za ustrezno gojitveno in gozdnogospodarsko obravnavo gozdnih sestojev z jelko je pomembno poznavanje prirastoslovnih značilnosti. V raziskavi smo se omejili na debelinsko priraščanje jelke, ki smo ga analizirali s podatki s stalnih vzorčnih ploskev za 73 gozdnogospodarskih enot(N = 42.265 jelk). Povprečni letni debelinski prirastek jelke v izbranih enotah je znašal 3,43 0,25 mm. Variabilnost debelinskega priraščanja jelk jebila izrazita (KV = 75 %). Multivariatna analiza je pokazala značilen vpliv socialnega razreda drevesa, sestojne temeljnice, deleža bukve v sestoju, razvojne faze in rastiščne skupine na debelinski prirastek jelke. Izračunani so bili nekateri parametri modela priraščanja jelk in jelovih sestojev ob različnih sestojnih gostotah. V razpravi presojamo uporabnost in pomen rezultatov za gospodarjenje z jelko.</dc:description><dc:publisher>Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2015-07-10 17:32:54</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>56463</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
