<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=5598"><dc:title>Šikaniranje</dc:title><dc:creator>Tkalec,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>delovno mesto</dc:subject><dc:subject>delovni odnosi</dc:subject><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Z interesom širše javnosti za to tematiko se je razširilo spoznanje o procesu, katerega je raziskal ter poimenoval švedski psiholog dela Heinz Leymann. S formulacijo "šikaniranje na delovnem mestu" je opisoval situacijo, v kateri je posameznik v podjetju sistematično, pogosto ter skozi daljše časovno obdobje izpostavljen napadom sodelavcev in/ali nadrejenih (Leymann, 1995: 18). Napeta situacija na delovnem mestu pogosto vodi do tega, da prizadeti zaradi te psihične obremenitve zboli in mora zaradi tega zapustiti delovno mesto v podjetju. Pogosto jih šikaniranje prizadene do te mere, da se niso več sposobni vključiti v delovno okolje. Šikaniranje prizadene približno 4 do 9 % delovno aktivnega prebivalstva. Šikaniranje je prisoten tudi v Sloveniji.</dc:description><dc:date>2001</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:48:31</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>5598</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>