<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=5595"><dc:title>Vojaško ogrožanje nacionalne in mednarodne varnosti po koncu hladne vojne</dc:title><dc:creator>Prezelj,	Iztok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>vojaški konflikti</dc:subject><dc:subject>nacionalna varnost</dc:subject><dc:subject>mednarodna varnost</dc:subject><dc:subject>vojna</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Avtor v članku pojasnjuje vlogo vojaškega ogrožanja varnosti v okviru sodobnega netradicionalističnega in večdimenzionalnega pojmovanja varnosti. Povsem novih groženj varnosti po koncu hladne vojne ni. Izjeme tega aksioma bi bilo moč najti le na informacijskem in genetskem področju, sicer pa gre za intenziviranje nekaterih zelo starih pojavov, ki so stopili v kognitivno ospredje tudi zaradi zmanjšanja verjetnosti oboroženega spopada medobema velesilama po koncu hladne vojne. Z intenzivnim poudarjanjem številnih nevojaških groženj varnosti se je zmanjšala intenzivnost zaznavanja vojaškega ogrožanja varnosti, kar pa ne pomeni, da oboroženi konflikt ne predstavlja eno izmed najhujših oblik ogrožanja človekovega življenja in civilizacijskih pridobitev. Ključno obliko vojaškega ogrožanja varnosti predstavlja ravno sprožitev oboroženega konflikta oziroma vojne in ne druge izvedene oblike vojaškega ogrožanja (npr. širjenje orožij za množično uničevanje ipd.). Zaradi povezanosti groženj varnosti je pri analiziranju vojaškega ogrožanja varnosti potrebno upoštevati tudi različne nevojaške elemente. Avtor v članku z metodo hierarhičnega razvrščanja v skupine (Cluster) primerja vojaško ogroženost 40 evropskih držav.</dc:description><dc:date>2001</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:48:31</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>5595</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
