<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=5548"><dc:title>Žurnalizem</dc:title><dc:creator>Luthar,	Breda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>novinarstvo</dc:subject><dc:subject>množični mediji</dc:subject><dc:subject>subjekt</dc:subject><dc:subject>diskurz</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Članek poskuša denaturalizirati nekatere zdravorazumske predpostavke, na katerih temelji obravnava odnosa med mediji in močjo ter med mediji in realnostjo. Te predpostavke so del novinarske samoidentitete. Avtorica ugotavlja, da je glavna naloga medijev "reprodukcija normalnosti" (inne realnosti) in obenem, da je žurnalizem bolj "poetika skupnosti" kot kronologija dogodkov. To pomeni, da zgodba o pribežnikih, na primer, vedno več pove o viziji ali kozmologiji "našega načina življenja" kot pa o pribežnikih, torej o tistem, o čemer govori. Je torej bolj poetika nacionalne Stvari kot pa kronika "pribežniške problematike". Ugotavlja, da ravno profesionalni kanon objektivnosti marginalizira argumentacijo kot obliko novinarskega upovedovanja. Ker zahteva po objektivnosti implicira odsotnost moralne tematizacije, se na ta način oblikuje potreba po implicitnem opredeljevanju. Želi pokazati, kako na ideološko strukturo "žurnalističnega polja" ni dovolj pogledati skozi vpletene interese (politične ali ekonomske), temveč predvsem kot na artikulacijo odnosa med vsaj še dvema vidikoma vpletenima v žurnalistično produkcijo: med profesionalno mitologijo in samopredstavo in popularno ideologijo/mitologijo, ki jo žurnalizem konstruira in reproducira.</dc:description><dc:date>2001</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:48:18</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>5548</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
