<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=5537"><dc:title>Postsocializem in androcentrizem</dc:title><dc:creator>Jogan,	Maca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>postsocializem</dc:subject><dc:subject>androcentrizem</dc:subject><dc:subject>spolna neenakost</dc:subject><dc:subject>tranzicija</dc:subject><dc:subject>egalitarizem</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Ena od skupnih značilnosti postsocialističnih družb je, da spreminjanje (real)soci-alizma (demokratizacija in uveljavljanje tržnega gospodarstva) ne poteka spolno nevtralno, temveč se povezuje z neenakomerno obremenitvijo spolov. Očitni znaki oživljanja androcentrizma so se izrazili v splošni tendenci redomestifikacije žensk. V slovenski družbi je legitimizacija tranzicije in redomestifikacije potekala po modelu "sestavljene sprevrnjenosti" z vključeno večkratno dehistorizacijo v opredeljevanju izhodiščnih in ciljnih družbenih ureditev. Vzporedno s tendenco repatriarhalizacije se je izražala tudi rekatolizacija. Posledice tranzicije so bolj prizadele ženske tako na ravni družbeno določenih pričakovanj kot (tudi) na področjih zagotavljanja njihove neodvisnosti (ekonomsko in politično). Izsledki različnih javnomnenjskih raziskav v 90-tih kažejo, da se kot odgovor na povečano (neposredno in posredno) moralno in materialno nadobremenjenost žensk krepita radikalna in egalitaristična usmeritev (pri ženskah močneje kot pri moških). V teh tendencah se po mnenju avtorice izraža obstoj (ženske) kolektivne izkušnje v (pred/socialističnih) prizadevanjih za vzpostavljanje do žensk bolj prijazne urejenosti vsakdanjega življenja.</dc:description><dc:date>2000</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:48:15</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>5537</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>