<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=55327"><dc:title>Analiza stanja lišajev v popisu stanja gozdov v letu 2007</dc:title><dc:creator>Batič,	Franc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kastelec,	Damijana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skudnik,	Mitja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>gozdovi</dc:subject><dc:subject>popis stanja</dc:subject><dc:subject>gozdna inventura</dc:subject><dc:subject>epifitski lišaji</dc:subject><dc:subject>bioindikatorji</dc:subject><dc:subject>onesnaženje zraka</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Obrast epifitskih skorjastih, listastih in grmičastih lišajev je bila popisana v okviru standardizirane mreže na izbranem številu primerljivih drevesnih vrst na ploskvah popisa stanja gozdov leta 2007. Prikazana je pokrovnost skorjastih, listastih in grmičastih lišajev kot mediana pokrovnosti za vse skupine drevesnih vrst in pokrovnost skorjastih lišajev za bukev in listastih za smreko po razredih pokrovnosti. Na splošno je obrast slaba; največja je pri skorjastih lišajih in najslabša pri grmičastih. Ploskve z večjo lišajsko obrastjo so predvsem na območjih, oddaljenih od virov onesnaženja zraka. Ploskve s slabo obrastjo so na območjih, kjer je večji vpliv lokalnega onesnaženja ali daljinskega vnosa zračnih onesnažil. Lišajska obrast vseh treh rastnih tipov se veča s starostjo sestoja, preostali sestojni parametri pa tudi rastiščni značilno ne vplivajo na obrast. Dokaj slaba obrast gozdnega drevja z epifitskimi lišaji je še vedno posledica zračnega onesnaženja, kljub sanaciji večjih emitentov žveplovih spojin. Vzrok je verjetno še vedno veliko onesnaženje z dušikovimi spojinami iz prometa, termoenergetskih in industrijskih virov, kmetijstva in drugih virov. V določenem obsegu je slabše stanje epifitske lišajske obrasti tudi posledica uporabljene metode, v kateri je popis lišajev narejen le na spodnjem delu debla dreves, kjer svetlobne razmere pogosto niso ugodne za rast lišajev.</dc:description><dc:publisher>Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2015-07-10 17:11:06</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>55327</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>