Raziskave lesa ikon iz muzejske zbirkeKac, Vito (Avtor) Čufar, Katarina (Mentor) Humar, Miha (Recenzent) lesene ikoneidentifikacija lesadendrokronologijaV sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj smo raziskali 24 pravoslavnih ikon za katere muzej ni imel nobenih podatkov o starosti in izvoru. Cilji raziskave so bili ugotoviti lesno vrsto posamezne ikone, popisati posebnosti in napake lesa, opraviti dendrokronološko analizo pri ikonah, ki so imele več kot 50 branik, oceniti ohranjenost lesa ter podati napotke za ohranitev lesa. V muzeju smo ikone pregledali makroskopsko, opravili meritve širin branik, ikone fotografirali ter odvzeli vzorce za mikroskopsko identifikacijo lesa, ki smo jo opravili na Oddelku za lesarstvo. Ikone so bile narejene iz 8 različnih lesnih vrst. Pri 10 ikonah je bila osnovna deska iz smrekovine, pri 6 iz orehovine, pri po 2 iz lesa jelke, ciprese in domačega kostanja, po 1 ikona pa je bila izdelana iz lesa bora in bresta. Pri 1 ikoni je bil križ narejen iz smrekovine, pri 1 pa je bila letev iz lesa topola. Nekatere ikone so vsebovale manjše napake, kot so stržen v deski, kolaps, poranitveni les ter manjše grče. Opazili smo tudi prisotnost juvenilnega lesa, ki povzroča večje krčenje in nabrekanje, ter večje grče, ki neugodno vplivajo na videz poslikane strani. Poškodbe insektov smo opazili pri 7 ikonah, gliva pa je poškodovala 1 ikono. Širine branik smo izmerili pri 4 ikonah iz lesa smreke in pri 1 iz lesa rdečega oz. črnega bora; vse so imele več kot 50 branik. Dendrokronološko datiranje ni bilo uspešno zaradi pomanjkanja ustreznih referenčnih kronologij iz jugovzhodne Evrope, od koder najverjetneje izvirajo proučene ikone.[V. Kac]20102014-07-11 12:26:03Delo diplomskega projekta/projektno delo547sl