<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=5256"><dc:title>Akterji industrijskih odnosov in pokomunizem: kako sproducirati trg?</dc:title><dc:creator>Stanojević,	Miroslav	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>industrijski odnosi</dc:subject><dc:subject>delodajalci</dc:subject><dc:subject>sindikati</dc:subject><dc:subject>kolektivna pogajanja</dc:subject><dc:subject>postkomunizem</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Poskusom utemeljevanja tržne ekonomije v pokomunizmu je imanenten neki temeljni paradoks: tržnost, ki je po definiciji mreža spontanih, organskih interakcij, naj bi zrasla pod zavestno kontrolo (politično) sproduciranih, primarno netržnih oranizacij. Če bo skušal delodajalski segment teh oranizacij - v občutljivem, dezintegriranem pokomunističnem družbenem kontekstu - uveljavljati strategijo tržnega fundamentalizma (brezkompromisnega zavračanja vseh omejitev profitabilne produkcije), bo sprožil konflikte in krizo, ki se lahko končajo v novem totalitarizmu. Po drugi strani pa lahko posnemanja nefundamentalističnih socialno-tržnih prijemov v istem družbenem kontekstu zaradi izhodiščnega omejevanja še nesproduciranih tržnih regulacij tudi usodno zgrešijo trg.</dc:description><dc:date>1992</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:47:02</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>5256</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>