<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=5248"><dc:title>(Periferne) posebnosti (post)socialističnih družbenih sistemov</dc:title><dc:creator>Novak,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>SFRJ</dc:subject><dc:subject>postsocializem</dc:subject><dc:subject>industrializacija</dc:subject><dc:subject>teorija modernizacije</dc:subject><dc:subject>teorija odvisnosti</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Do konceptualnega okvira, v katerem sta tako politični sistem kot komunistična partija kot elita moči pripoznana kot glavna razloga jugoslovanskega nazadovanja, ni več daleč. Analiza jugoslovanskega vključevanja v globalne tehnološke in ekonomske tokove daje nekaj tehtnih ugotovitev, od katerih so pomembne predvsem naslednje tri: prvič, da so endogeni dominantni akterji pokazali malo interesa in dobre volje za vključevanje v te tokove; drugič, da je mogoče analizirane industrializacijske tranzicije označiti kot preplet "zgodnjezamudniških" in "poznozamudniških" značilnosti; in tretjič, da je obdobje 1941/45 bolj pomembno kot zlom dominantnih akt erjev kot pa razbijanje predsocialističnih struktur. Do teh ugotovitev se je mogoče dokopati, če je okvir analize zgrajen iz nekaterih konceptov teorije modernizacije in teorije odvisnosti.</dc:description><dc:date>1992</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:47:00</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>5248</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>