<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=5247"><dc:title>Avtonomija in (dez)integracija v postsocialističnih preobrazbah</dc:title><dc:creator>Mlinar,	Zdravko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>avtonomija</dc:subject><dc:subject>integracija</dc:subject><dc:subject>teritorialna razdelitev</dc:subject><dc:subject>ekspanzionizem</dc:subject><dc:subject>diverzifikacija</dc:subject><dc:subject>bizantinizem</dc:subject><dc:subject>SFRJ</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Jedro postsocialističnih preobrazb lahko razkrivamo v spreminjanju razmerja med avtonomijo teritorialnih (sub)sistemov, skupin in posameznikov ter njihovo (z vrha določeno) enotnostjo (integracijo). Ekonomska kriza je privedla do delegitimizacije hegemonije, vzpostavljene na podlagi vizionarskega programa o socialistični družbi ter v spopadanju z zunanjim sovražnikom. Teritorialni ekspanzionizem se je izčrpal tudi v Zahodni Evropi. Tako se je zmanjšala ogroženost manjših narodov in povečale težnje k političnemu osamosvajanju ožjih teritorialnih identitet. Niti etnično "bratstvo" nima več pomembnejše integrativne vloge. Prihaja do reteritorializacije in homogenizacije, ki je lahko le prehodna oblika redistribucije politične moči. Krepitev subnacionalne avtonomije je pogojena s hkratno krepitvijo supranacionalnih omrežij. Oboje pa izpodkopava dosedanjo hierarhično teritorialno organizacijo, ki jo je obvladovala "avantgarda delavskega razreda".</dc:description><dc:date>1992</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:47:00</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>5247</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>