<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=5094"><dc:title>Mediji in politika v ZDA</dc:title><dc:creator>Ferfila,	Bogomil	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>medijska politika</dc:subject><dc:subject>ZDA</dc:subject><dc:subject>množični mediji</dc:subject><dc:subject>demokracija</dc:subject><dc:subject>politično komuniciranje</dc:subject><dc:subject>lastniški odnosi</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Osrednja ideja demokracije leži v načelu, da naj bi običajni državljan vsaj do neke mere poznal in nadzoroval aktivnosti svoje vlade. Predpogoj za dejavnejše politično delovanje pa so dobre informacije o vladi in politiki nasploh. In tu nastopijo mediji, saj brez njih skoraj ne more potekati politično informiranje. Nevarnost za demokracijo pa lahko predstavlja oblika in vsebina političnega informiranja - če je preveč razdrobljena, nepopolna napačno izbra- na in zavajujoča. Lahko trdimo, da v sodobni družbi demokracije ne bi bilo brez masovnih medijev. Brez njih običajni državljan ne bi vedel, kaj se dogaja zunaj ameriških meja ali kaj naj si misli o ameriški zunanji politiki. Prav tako ne bi veliko vedeli o vladnih politikah v ZDA ali o kandidatih za posamezne javne funkcije. V tem smislu je razvoj množičnih medijev v ZDA, vstop časopisov, radia, televizije, računalnika v skoraj vsako gospodinjstvo pripomogel k demokratičnosti ameriške družbe.</dc:description><dc:date>2000</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:46:21</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>5094</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
