<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=44274"><dc:title>Izdelava multiplih trdnih disperzij karvedilola pri povišani temperaturi</dc:title><dc:creator>Cvek,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Planinšek,	Odon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>trdne disperzije 
izdelava trdnih disperzij 
modelna učinkovina 
pomožne snovi 
farmacevtska tehnologija 
multiple trdne disperzije 
vgrajevanje učinkovin</dc:subject><dc:description>Vgrajevanje učinkovin v trdne disperzije z uporabo poroznih pomožnih snovi lahko predstavlja obetaven način za izboljšanje topnosti v vodi slabo topnih zdravilnih učinkovin. Cilj diplomske naloge je bil izdelava multiplih trdnih disperzij, kjer smo učinkovino karvedilol najprej raztopili v izbrani tekoči pomožni snovi oziroma talini, nato pa s to raztopino impregnirali porozni silicijev dioksid. Metoda, ki smo jo uporabili za izdelavo je najbolj podobna metodi granuliranja s talinami.
Kot pomožne snovi smo uporabili dva polietilenglikola z različnima molekulskima masama (PEG 400, PEG 4000) neionsko površinsko aktivno snov polioksietilen (20) sorbitan monooleat (Tween 80), in porozni silicijev dioksid (Syloid 244 FP). Vse izbrane pomožne snovi razen silicijevega dioksida izkazujejo dobro topnost v vodnih medijih. Ocenili smo, da se karvedilol najbolje raztaplja v PEG 400, najmanj pa v Tween 80. Z merjenjem viskoznosti smo ugotovili, da je najbolj viskozna pomožna snov staljeni PEG 4000, sledi ji Tween 80, najmanj viskozen pa je PEG 400. Raztopine karvedilola v pomožnih snoveh imajo višjo viskoznost od čistih pomožnih snovi. Raztapljanje same učinkovine, iz raztopine učinkovine v pomožni snovi ter iz multiple trdne disperzije smo vrednotili s preizkusom raztapljanja po Ph. Eur. 7th Ed.. Lastnosti multiple trdne disperzije smo vrednotili s termično analizo (DSC) ter merjenjem specifične površine (BET), morfologijo delcev pa z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM). Ugotovili smo, da se učinkovina iz trdne disperzije hitreje in bolje sprošča kot njena kristalna oblika, hkrati pa je bilo sproščanje učinkovine iz trdne disperzije primerljivo s sproščanjem iz raztopine učinkovine v pomožni snovi. S termično analizo smo ugotovili, da se učinkovina v multipli trdni disperziji ter v raztopini učinkovine v izbrani pomožni snovi nahaja v amorfni obliki in je v porah najverjetneje raztopljena v pomožni snovi S pomočjo elektronskega mikroskopa (SEM) ter merjenjem specifične površine (BET) smo potrdili, da se je raztopina karvedilola v izbrani pomožni snovi porazdelila pretežno v pore Syloida 244 FP. Glede na meritve specifične površine je najboljše rezultate dala multipla trdna disperzija s Tween 80 kot pomožno snovjo. Zaradi svoje visoke viskoznosti ter visoke temperature tališča pa PEG 4000 predstavlja pomožno snov, ki najtežje prodira v pore Syloida 244. Posledično je bilo sproščanje učinkovine iz te multiple trdne disperzije najmanj izboljšano.</dc:description><dc:publisher>[M. Cvek]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2015-07-10 14:28:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>44274</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
