<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=396"><dc:title>Gorljivost termično modificiranega in z borovimi pripravki impregniranega lesa</dc:title><dc:creator>Ramovš,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pohleven,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>gorenje</dc:subject><dc:subject>modifikacija lesa</dc:subject><dc:subject>bor</dc:subject><dc:subject>gorljivost</dc:subject><dc:description>Les je, kot naravni material, vnetljiv in gorljiv. Ker ga je zato treba ustrezno zaščititi proti gorenju, smo preizkušali najnovejše postopke termične modifikacije lesa ter impregnacijo z okolju prijaznejšimi sredstvi kot so borove učinkovine. Ugotoviti smo želeli, kakšna je gorljivost termično modificiranega lesa. Les smo impregnirali z 1, 5 ter 10 % vodno raztopino Topbora. Impregniran kot neimpregniran les smo nato še dodatno termično modificirali v vakuumu pri temperaturi 150, 170, 190, 210, 230 °C. Za testiranje gorljivosti lesa smo uporabili modificirano ameriško metodo ASTM: E69-50 (1965). Rezultati so pokazali, da so kontrolni vzorci v 4,28 min izgubili 75 % lesne mase. Pri modificiranem lesu pa smo najboljši rezultat zabeležili pri temperaturi modificiranja 210 °C ter 10 % vodno raztopino Topbora, kjer so vzorci v 4,16 min izgubili le 32 % mase. Ugotovili smo, da se gorljivost modificiranega lesa zniža samo z dodatkom Topbora. Pri neimpregniranem modificiranem lesu je odstotek izgube lesne mase nižji ali enak kot pri kontrolnih vzorcih.</dc:description><dc:publisher>[R. Ramovš]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:25:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>396</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
