<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=38108"><dc:title>Sprememba favne kot posledica zaraščanja Krasa v zadnjih sto letih</dc:title><dc:creator>Weber,	Tiberij	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerina,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kras</dc:subject><dc:subject>zaraščanje</dc:subject><dc:subject>sprememba favne</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Habitatne spremembe na Krasu so bile v zadnjih sto letih tako izrazite, da so pomembno vplivale na spremembo zastopanosti nekaterih živalskih vrst. Te spremembe so predvsem posledica načrtnega pogozdovanja v sredini 19. Stoletja,kasnejšega spontanega zaraščanja in spreminjajočih se družbeno ekonomskih razmer. S pomočjo statističnih podatkov o odvzemu je bila ocenjena dinamika gibanja številčnega stanja jelenjadi, srnjadi, divjega prašiča, poljskega zajca, poljske jerebice in kotorne v zadnji sto letih. Dobljeni podatki so bili zaradi lažje primerjave preračunani na površinsko enoto 1000 hektarjev in vzporedno primerjani s stopnjo zaraščanja. Analizirani podatki so pokazali, da je pričela vzporedno z zaraščanjem najprej upadati številčnost vrst, navezanih na ekstenzivno obliko kmetijstva in odprtokrajino, hkrati pa se je na obsežnih območjih novonastajajočih gozdov pričela redno pojavljati velika divjad. Mala divjad, ki je bila v preteklosti najpomembnejša vrsta divjadi v območju, je do danes praktično izginila. Po drugi strani pa populacije srnjadi, jelenjadi in divjega prašiča stalno naraščajo, prav tako se veča tudi njihov življenjski prostor.</dc:description><dc:publisher>[T. Weber]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2015-07-10 13:09:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>38108</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
