<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=38107"><dc:title>Mahovi kot bioindikatorji onesnaženosti zraka z organskimi onesnažili</dc:title><dc:creator>Milojković,	Vid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batič,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeran,	Zvonka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bioindikacija</dc:subject><dc:subject>mahovi</dc:subject><dc:subject>policiklični aromatski ogljikovodiki</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V diplomski nalogi je obravnavan used obstojnih organskih polutantov, natančneje policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v mahu štorovo sedje (Hypnum cupressiforme Hedw.). PAHi predstavljajo nevarnost za človekovo zdravje in okolje, zato so na seznamu veliko držav, katerih cilj je te spojinenadzorovati in zmanjševati. Vzorci mahov so nabrani na petnajstih ploskvah v gozdnem prostoru po vsej Sloveniji. Za določitev koncentracij PAHovv mahovih je uporabljena plinska kromatografija z masno spektrometrijo. Najvišje povprečne koncentracije so ugotovljene za fenantren, fluoranten, piren in naftalen, ki so v ozračju prisotni predvsem zaradi emisij prometa in kurjenja fosilnih goriv. Višje koncentracije so izmerjene na šestih ploskvah vrelativni bližini urbanih središč, prometnic in turističnih območij. Prevladujejo koncentracije nizko molekularnih PAHov. V primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami, je v Sloveniji v mahovih ugotovljena nizka vsebnost PAHov.</dc:description><dc:publisher>[V. Milojković]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2015-07-10 13:09:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>38107</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>