<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=37875"><dc:title>Upravljanje z divjim prašičem (Sus scrofa L.) na območja Zgornje savinjske doline - s poudarkom o škodi na kmetijskih površinah</dc:title><dc:creator>Fale,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Adamič,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>lovstvo</dc:subject><dc:subject>lovska upravljalska območja</dc:subject><dc:subject>Kamniško-Savinjsko LUO</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V diplomskem delu je predstavljeno gospodarjenje z divjim prašičem v Kamniško-Savinjskem Lovsko Upravljalskem Območju (LUO). Prikazana je dinamika odstrela od leta 1994-2006, višina škode, ki jo je povzročil divji prašič od leta 2000 - 2006, vremenske razmere, gozdni obrod ter količina pokrmljene koruze. Od leta 2000 naprej se v LUO načrtno znižuje številčnost populacije. Vodstrelu prevladuje ženski spol 52 : 48 glede na starost pa ozimci. Na višinoškode najbolj vpliva odstrel. Največ škode in tudi cenitev je bilo v LUOopravljeno na travnikih, na njivah pa na koruzi oziroma silažni koruzi. Največ škode se pojavi v mesecih april, junij, september in oktober. Krmljenjedivjega prašiča je namenjeno lažjemu odstrelu, ter ne vpliva bistvenona obseg škode. Gozdni obrod vpliva predvsem na boljšo kondicijo divjesvinje in posredno na večji prirastek. Izgube med ozimci so velike v hladnih ter vlažnih mesecih.</dc:description><dc:publisher>[R. Fale]</dc:publisher><dc:date>2008</dc:date><dc:date>2015-07-10 13:06:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>37875</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
