<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=37862"><dc:title>Zgodovinski mejniki pri gospodarjenju z idrijskimi gozdovi</dc:title><dc:creator>Lampe,	Katarinca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bončina,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gozdovi</dc:subject><dc:subject>gospodarjenje z gozdovi</dc:subject><dc:subject>Rudnik živega srebra Idrija</dc:subject><dc:subject>zgodovina</dc:subject><dc:subject>Idrija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Na podlagi zgodovinskih virov smo analizirali gospodarjenje z gozdovi na Idrijskem z namenom, da bi opredelili kljucne mejnike v razvoju gospodarjenja.Z odkritjem rudnika leta 1490 se je pricelo krcenje gozdov. Konec 16. stoletja so zgradili prve lesene klavže, z njihovo pomocjo so na izviren in tehnološko dovršen nacin plavili les iz oddaljenih gozdov do mesta.Še globlje v gozd so segli z gozdno železnico v zacetku 19. stoletja. Izkorišcen gozd ni vec zadovoljeval socialnih in gospodarskih potreb. Težnja po trajnosti pa je konec 18. stoletja prinesla prve gozdne karte. Z njimi so dolocili rastno sposobnost sestojev, pomladitveno dobo in negovalne ukrepe. Sredi 19. stoletja se je gozdarski urad locil od rudniškega, idrijske gozdove so razdelili na dve gozdnogospodarski enoti. V preteklem stoletju je zacela delovati gozdna žicnica, ki ima še danes pomembno vlogo pri spravilu lesa. V preteklosti je bilo gozdno gospodarstvo podvrženo zadovoljevanju potrebam gospodarstva - rudnika. V zadnjih desetletjih so se cilji gospodarjenja spremenili, gospodarjenje z gozdovi pa je bolj sonaravno kot v preteklosti.</dc:description><dc:publisher>[K. Lampe]</dc:publisher><dc:date>2007</dc:date><dc:date>2015-07-10 13:06:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>37862</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
