<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=372"><dc:title>Vpliv biocidov v lepilnem spoju na mehanske in fungicidne lastnosti lepljenega lesa</dc:title><dc:creator>Ugovšek,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šernek,	Milan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pohleven,	Franc	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>zaščita lesa</dc:subject><dc:subject>lepilni spoj</dc:subject><dc:subject>borove učinkovine</dc:subject><dc:subject>MUF</dc:subject><dc:subject>PU</dc:subject><dc:subject>difuzija</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti</dc:subject><dc:description>Zaradi težav pri lepljenju impregniranega lesa in nezadostne zaščite lepljenega lesa s premazovanjem smo v lepilno mešanico pred lepljenjem dodali biocid. Biocid je difundiral iz lepilnega spoja v strukturo lesa in tako zaščitil lamele, pri tem pa je moral lepilni spoj ohraniti svoje mehanske lastnosti. Lesene lamele smo lepili z MUF in PU lepilom, ki smo jima dodali 0,5 in 0,1 % bora oz. bakra v obliki borove kisline oz. bakrovega hidroksid karbonata. Mehanske lastnosti lepilnih spojev smo preskušali s strižnim testom (SIST EN 392) in testom delaminacije (SIST EN 391). Pred tem smo utrjevanje lepil spremljali z dielektrično analizo, reološke lastnosti pa z reometrom. Difundiranje bora in bakra smo spremljali vizualno in z ICP ablacijo. Učinkovitost zaščite lepljenih vzorcev pred glivami smo preverjali s testom izpostavitve glivam (SIST EN 113). Ugotovili smo, da je utrjevanje hitreje potekalo pri lepilnih mešanicah z dodanimi biocidi, reološke lastnosti slednjih pa se niso bistveno poslabšale. Strižna trdnost se ob dodanem biocidu ni bistveno znižala oziroma se je v določenih primerih celo izboljšala. Podobno velja za delež delaminiranih spojev. Ugotovljena je bila povezava med vlažnostjo vzorcev in difundiranjem bora. Najhitreje in najintenzivneje so prodirale borove učinkovine iz spojev, ki smo jim dodali 0,5 % bora. Žal pa se je izkazalo, da je količina dodanih aktivnih učinkovin prenizka, da bi zaščitila lepljen les pred najpomembnejšimi glivami razkrojevalkami.</dc:description><dc:publisher>[A. Ugovšek]</dc:publisher><dc:date>2009</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:25:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>372</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
