Dendrokronološke raziskave lesa zgodovinskih objektov iz okolice ŠentjurjaGolob, Luka (Avtor) Čufar, Katarina (Mentor) Hrovatin, Jasna (Recenzent) kulturna dediščinakmečka arhitekturadendrokronologijaŠentjur pri CeljuSlovenijaV širši okolici Šentjurja smo s pomočjo Zavoda za varstvo kulturne dediščine (Območna enota Celje) izbrali tipične primere stavbne dediščine s kulturnim pomenom za občino in regijo. Evidentirali smo 12 stavb in dendrokronološko raziskali 5. Pri domačiji Lepe njive smo ugotovili, da je bila postavljena po letu 1653, nato pa enkrat ali večkrat predelana oz. popravljena. Na Preužitkarski hiši smo datirali 2 vzorca prislonjenega kozolca, enega v leto 1870 in drugega v leto 1871, zato sklepamo, da je bila postavljena po letu 1871. To nakazuje tudi vrezana letnica 1877 na enem izmed portalov vrat. Na Ločiški kašči smo datirali 2 bruni: eno v leto 1795 in drugo v leto 1801; 2 nosilna tramova: prvega v leto 1858 in drugega v leto 1859. To kaže na 2 fazi gradnje oz. na popravilo ali predelavo kašče. Na toplarju smo datirali oblogo, in sicer v leto 1815. Datiranje domačije Zakelj in pripadajočega kozolca toplarja ni bilo uspešno. Datirani les je bil večinoma hrastov (Quercus sp.); datiranje pa opravljeno s slovensko regionalno hrastovo kronologijo in hrastovimi kronologijami širin branik različnih objektov z Dolenjske in Bizeljskega, sestavljenih na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete.[L. Golob]20092014-07-11 12:25:12Diplomsko delo348sl