Higroskopnost in dimenzijska stabilnost lesa modificiranega z derivatom imidazolaBižal, Uroš (Avtor) Pohleven, Franc (Mentor) Gorišek, Željko (Recenzent) modifikacija lesaDMESWPGdimenzijska stabilnostASEPreučili smo možnost kemične modifikacije bukovine (Fagus sylvatica L.), beljave smrekovine (Picea abies Karst.) ter beljave borovine (Pinus sylvestris L.) s sredstvom, katerega glavna komponenta je derivat imidazola - dihidroksidimetiloletilen sečnina (DMES). Modifikacijo smo izvedli z dvema različnima koncentracijama sredstva (5 in 20 %) pri dveh temperaturah modifikacije (150 in 170 °C). Potek reakcije in stopnjo modifikacije smo ovrednotili z odstotnim povečanjem mase (WPG). Določili smo razliko v ravnovesni vlažnosti modificiranih in kontrolnih vzorcev ter vpliv modifikacije na dimenzijsko stabilnost vzorcev (ASE). Preučili smo tudi vpliv parametrov procesa modifikacije na izpiranje sredstva iz modificiranih vzorcev(SIST EN 84) . Optimalen postopek modifikacije je postopek z 20 % raztopino sredstva (čeprav ni velikih odstopanj v primerjavi s 5 % raztopino) pri temperaturi 170 °C. Z navedenim postopkom dosežemo najmanjše izpiranje sredstva, kar kaže na to, da je premreženje pri temperaturi 170 °C boljše kot pri temperaturi 150 °C. S to metodo modifikacije smo dosegli boljšo dimenzijsko stabilnost in nižjo ravnovesno vlažnost modificiranih vzorcev v primerjavi s kontrolnimi vzorci.[U. Bižal]20082014-07-11 12:25:09Diplomsko delo340sl